| Paroles: | Soba je, kot vedno, razmetana,
sploh ne vem, kam kakno stvar sem dal.
Iz piskrov e zaudarja stara hrana,
dolgo e posode nisem pral.
Srajce, hlae, vse je pomekano,
iz omare veje uden duh,
karkoli primem, vse je neoprano:
majce, tumfi, gate, kupi rjuh
Se treba bo oenit,
tako naprej ne gre!
Je treba nekaj ukrenit,
odlaat se ne sme!
Adijo, samski dnevi,
za vami mi bo al!
Se treba bo oenit,
tako bo najbolj prav!
Spim in prehranjujem se neredno,
sploh ni udno, da se ne zredim.
Na zabavah se poutim bedno:
so vsi po parih, jaz pa sam sedim.
Prijatli poroeni govorijo:
"Kaj e aka, zdaj je skrajni as!"
Stari pa, ki vnukov si elijo,
me gnjavijo po tihem in naglas!
Se treba bo oenit,
tako naprej ne gre!
Je treba nekaj ukrenit,
odlaat se ne sme!
Adijo, samski dnevi,
za vami mi bo al!
Se treba bo oenit,
tako bo najbolj prav!
V pleo se spreminja mi frizura,
gube plazijo se na obraz.
Mladosti moji bije zadnja ura,
z vseh strani me dohiteva as.
So vse bolj poveena ramena,
hrbet pa postaja kriv in trd,
kripajo komolci in kolena...
Kmalu za poroko bom pregrd!
Se treba bo oenit,
tako naprej ne gre!
Je treba nekaj ukrenit,
odlaat se ne sme!
Adijo, samski dnevi,
za vami mi bo al!
Se treba bo oenit,
tako bo najbolj prav!
Se treba bo oenit,
tako naprej ne gre!
Je treba nekaj ukrenit,
odlaat se ne sme!
Adijo, samski dnevi,
za vami mi bo al!
Se treba bo oenit,
tako bo najbolj prav!
Adijo, samski dnevi,
za vami mi bo al!
Se treba bo oenit,
tako bo najbolj prav! |
