| Paroles: | Hotel postat sem pevec, da slaven bi bil,
sem vpisal se v olo, dab se pet nauil.
A kmalu sem spoznal iz tega n' ne bo,
karkoli sem iz grla spravu blo je grdo.
"Nebomo zgubljal cajta," mi uitelj je djal
in milo reeno domov me nagnal.
Ponoi zamorjen sem gledal v plafon
in sklenu, da kupu si bom trombon.
el sem v trgovino, trombon dobil,
eprav je bil e rabljen, zame dober je bil.
"Marija, kak si lep," sem ga obudoval
in v poznih nonih urah prvi zaigral.
Sem pihal kolk je dua dala, pa je kar lo,
jaz sem bil navduen, sosedje pravtako.
Kaj pa so kriali vam izdal ne bom,
ker to mi prepoveduje bonton.
Prej se zame ist nobeden zmenu ni,
zdaj pa navalili name so prav vsi.
Mi tolejo na stene, tolem jim nazaj
in vsako no obie me e kak policaj.
V naem bloku zdaj noben ve ne spi,
do jutra je tako veselo, da se kadi.
Razgrajamo tako, da trese se beton,
za timungo pa skrbi moj trombon.
Dva tedna e vadim in lahko vam izdam,
da eno melodijo e kar dobro igram.
Odlou sem se, da z njo odidem v svet,
najprej na MTV, nekje pa moram zaet.
Zdaj akajo me slava, enske in denar.
"Ljudje, jaz se e vidim, jaz bom superstar!"
Ko prigali boste radio al gramofon,
povsod zaslial se bo moj trombon. |
